Po enotedenski (okey, skoraj dvotedenski) pavzi se vračamo,
še vedno slabe volje in vedno bolj naveličani zaradi tega, ker redko najdemo
sogovornike, ki bi z nami govorili o stvareh, ki nas zanimajo. Zato sem zopet
skupaj spackala nekaj odlomkov, ki so se meni osebno zdeli zanimivi in bi
posledično lahko navrgli kakšno debato, ki se ne bo vrtela okrog vremena,
kurbarije in stvari na televiziji. Domnevno izven teh tem obstajajo tudi
takšne, ki so oblikovale zgodovino, našo miselnost in nas pripeljale do mesta
na katerem smo danes (kot družba in tudi kot posamezniki).
Dejansko je malo globje teme možno razbrati tudi iz najbolj
vsakodnevnih virov – kot je bilo že nekajkrat poudarjeno, jaz svoje večinoma
najdem v glasbenih referencah. Če nekdo od vas pozna besedo Qrixkuor, se mu
priporočam, če jo bo hotel razložiti. Na vrlem internetu me običajno opomnijo,
da sem jo zapisala narobe in mi v odgovor ponudijo nekaj drugega, kar pa po
moji miniaturni logiki ne more biti niti malo povezano z glasbeno referenco,
pri kateri sem na to besedo naletela, in jo posledično označim kot napačno. Seveda,
vedno obstaja možnost, da se motim. Saj vendar že 43. Teden vztrajam v tem, da pišem
o stvareh, ki me zanimajo! Verjetno bi do zdaj že morala ugotoviti, da bo moje
življenje veliko lažje, če bom pisala o ljudeh in projektih zaradi katerih še
moj računalnik dobi drisko in nato zaradi lastne izmučenosti 'crkne', jaz pa ga
moram nato z nekaj urami dretja spravljati nazaj k pameti. Kakorkoli, tukaj je
deset zmazkov tega tedna (ne, ne bo jih 20, da se odkupim za en teden, ko so
moji možgani določili, da raje odpovejo,kot pa da bi sodelovali z mano),
katerih zaradi svojih motenj pozornosti že tako ali tako ne boste prebrali do
konca.
421. ker sem prejšnji teden zamudila pomembno številko
(številka je bila, vendar pod njo ni bilo zapisano tisto, kar bi moralo biti –
po mnenju nekaterih ljudi), sem se odločila, da najprej popravim to grozljivo
napako, za katero pa mi ni niti preveč mar... kakorkoli, zadnji zapisek prejšnji
teden je nosil številko 420 in takrat sem imela priložnost, da kaj povem o 20.
4. (američani, od katerih poberemo res najbolj neumne ideje ali pa so nam te
vsiljene s strani stricev v ozadju ali ospredju, ta datum zapišejo kot 4/20).
Leta 1971 se je skupina ljudi v San Rafaelu v Kaliforniji
podala na iskanje zapuščene letine marihuane na podlagi zemljevida lova za
zakladom, ki so ga nekako dobili od lastnika te letine. Skupina ljudi, ki si je
nadela ime Waldos (ker so se večinoma zadrževali ob obzidju srednje šole v San
Rafaelu... tako kot vedno izgubljeni risani junak Waldo), se je dogovorila, da
krenejo od kipa Louisa Pasteurja ob 4:20 pm (torej, 16:20). Po več neuspelih
poskusih, so svojo kodo ('4:20 Louis') skrajšali na 4:20 ('four twenty'),
katera se uporablja še danes... sicer ne več za iskanje zapuščene letine
marihuane, ampak za kajenje marihuane (po domače 'trave'). Tako se, v spomin na
rahlo nenavadni lov na zaklad, v ZDA vsako leto 20. 4. 'praznuje' protikulturni
praznik in določeni dogodki povezani s tem dnem so politične narave in se
borijo za legaliziranje kanabisa (za domačo in medicinsko uporabo ipd.).
Steven Hager, ameriški pisatelj, novinar, filmar podpornik
gibanja za legaliziranje marihuane je bil obtožen, da je zgodbo o t.i.
'Waldotih' napihnil do tega, da imajo danes kultni status, s tem pa je zabrisal
vse druge pomene tega dneva ter tudi to, kateri so bili še drugi načini, ki so
prispevali k temu, da je ta datum danes tako 'pomemben'. Hager je namreč
izjavil, da je ura 16:20 (torej, kot že rečeno 4:20 pm) družbeno sprejemljiva
ura za kajenje trave, zgodnje in hitro širjenje fraze 420 pa je pripisal tudi
oboževalcem skupine Greatful Dead. Od leta 1974 v New Yorku izhaja mesečnik High Times, ki je posvečen
dekriminaliziranju in legaliziranju kanabisa, hager pa je njegov 'dopisnik' že
od samega začetka.
Zaradi popularnosti kode 420 so znaki, ki nosijo to številko
večkrat ukradeni kot znaki z drugimi številkami, npr. v Koloradu so na
avtocesti I-70 vzhodno od Denverja morali tolikokrat namestiti nov znak, ki je
označeval 420. Kilometer avtoceste, da so ga enostavno zamenjali z znakom, ki
nosi številko 419.99. prav tako so morali narediti tudi v Idahu, v Minnesoti pa
so morali znak za 420. Ulico v glavnem mestu morali zamenjati z znakom 'Ulica 42x'.
422. Marihuano in druge droge se velikokrat povezuje tudi
t.i. gangi (skupina med seboj
povezanih posameznikov, ki imajo lastnega vodjo in interno organizacijo,
večinoma pa se te skupine ukvarjajo s tihotapljenjem in prodajanjem drog,
preprodajo orožja, krajami, trgovanja z ljudmi (večinoma zaradi prostitucije),
tihotapljenjem ilegalnih imigrantov ipd.). Vsaka izmed teh skupin ima svoje
prepoznavne simbole (lokacijo, ime, uniforme – tudi tetovaže in nakit), seveda
pa se vse začne z 'vstopnim ritualom', ti pa se raztezajo od običajnih do
čudaških do brutalnih (čeprav veliko znanja o tem v resnici nimamo, saj člani
gangov v večini primerov riskirajo lastno življenje, če iz ganga izstopijo ali
se celo obrnejo proti drugim članom - to se smatra kot izdaja, kazen za to pa
je običajno zelo huda). Torej, nekaj brutalnih.
Eden največjih motorističnih gangov na svetu – Hells Angels imajo ob vstopu novega
člana običaj, da – pod pogojem, da je na srečanju ta bil spoznan za 'vrednega'
tega, da se jim pridruži - tega posadijo na stol, nato pa nanj izlijejo vedro
polno urina in fekalij drugih članov, ki so takrat bili navzoči, novic pa po
tem ne sme več oprati svojih oblačil.
Poleg urina in fekalij je dober način kako nekoga pridružiti
svoji skupini izbrancev tudi ta, da bodočemu novicu daš napitek zmešan iz več
sestavin, med katerimi je tudi kri ostalih članov in krvna plazma bodočega
novica. Eden izmed gangov, ki se tega poslužujejo, so tudi eden najvplivnejših
gangov na Kitajskem, Triada.
Verjetno pa je najbolj pogost način, kako sprejeti novega
člana nasilje, ki pa pozna skoraj toliko brutalnih oblik, kot je gangov na
svetu. Novici pri gangu Mara Salvatrucha
13 lahko svojo zvestobo dokažejo tako, da pretepejo otroka ali žensko,
katerega določi vodja, pretepsti pa jih morajo dobesedno tako, da žrtve za las
ubežijo smrti. Iniciacijski ritual pri enem novejših gangov – Knights Templars Cartel – še ni povsem
razjasnjen, je bilo pa iz več virov možno dešifrirati, da vsebuje tudi, da
morajo novi člani pojseti srce otroka. Pri gangu Bloods mora novic enega izmed drugih članov po obrazu porezati z
olfa nožem takoj, ko vodja skupine zavpije njegovo ime.
Južnoafriški gang, ki se je formiral v zaporih – Numbers – novicu postavi vprašanje in,
če novic odgovori pravilno, svojo zvestobo gangu dokaže tako, da v zaporu
napade stražarja, nato pa mora brez tega, da bi spustil kakršenkoli glas od
sebe prenesti posledične 'batine' iz strani stražarjev. V nasprotnem primeru –
če odgovori narobe – je prisiljen, da postane prostitut v zaporu (za druge
člane ganga).
423. Po – na momente – šokantnem zapisku o iniciacijskih
obredih, je zdaj definitivno čas za nekaj lahkotnejšega... tisti, ki ste se
vprašali, če bomo govorili o etru,
ste seveda uganili (vendar dvomim, da vas je veliko pomislilo na eter), da je
to naslednja tema o kateri nimam pojma.
Široko gledano so etri razred organskih spojin sestavljenih
iz kisikovega atoma na katerega sta vezani dve alkilni ali arilni skupini. Ker
je ta definicija približno tako smiselna kot imeti nosnice na levem kolenu
(torej, ni smiselna), lahko vse skupaj izvedem iz primera. Najpomembnejši med
etri je CH₃-CH₂-O-CH₂-CH₃ oz. bolj po domače rečeno dietil eter, katerega v vsakodnevni uporabi imenujemo kar eter. Gre
za bistro, brezbarvno tekočino, ki se slabo topi v vodi, je močno vnetljiva in
ima močen, prepoznaven vonj – nekateri pravijo, da je ta vonj celo prijeten
(kar bo povedano nekaj vrstic kasneje).
Dandanes se dietil eter uporablja predvsem kot topilo (tudi
pri proizvodnji kokaina) , nekoč pa so ga uporabljali predvsem v medicini in
sicer kot anestetik (prvič je bil uporabljen 1842, štiri leta kasneje pa je
prišlo do prvega javnega prikaza njegove uporabe). Ker je bilo v 19. Stol.
Neprimerno, da ženske pijejo alkohol (okey, nekatere ga še danes ne bi smele...
ampak o tem kdaj drugič, če sploh) v javnosti, zato so pile nadomestke – eden
izmed takšnih je bila mešanica dietil etra in etanola (alkohola), katero so
prodajali kot čudežno zdravilo za vse bolezni, tudi pod imenom Hoffmannove kapljice.
Dimetil eter sam po sebi ni strupen (o čemer priča dejstvo,
da so ga pred cca. 150 leti uporabljali kot univerzalno zdravilo in drogo za
zabave – ja, resno, že takrat so se ljudje zabavali tako kot se znajo danes
tisti, ki se sploh ne znajo zabavat) – ima pa neprijetne stranske efekte kot so
vrtoglavica, glavobol in bruhanje (zato so ga nehali uporabljati kot anestetik)
– vendar pa je delo z njim precej težavno, saj ima nizko temperaturo samovžiga
(približno 170°C), v suhem stanju pa je eksploziven. Kot rečeno, hitro zagori,
njegove pare pa so težje kot zrak, zato v kombinaciji z zrakom postane
eksploziven. Za vse etre je tako skupna lastnost, da na svetlobi / toploti /
pri prisotnosti kovih izredno hitro avtooksidirajo in v mešanju z zrakom
tvorijo eterske perokside, ki pa so
strupeni (z enim od njih se barva lase... če lahko 'poje' barvo las in
eventuelno tudi lase, če se predolgo valja po njih, potem veste, da v čaj ne
sodi).
Dobila pa sem tudi podatek – koliko je uporaben, presodite
sami – da približno 0,25 dcl dietil etra, če ga inhaliramo (ker naj bi, kot že
rečeno imel zanimiv, prijeten, če ne celo sladkast vonj – res pa je, da ga tako
opišejo samo nekateri od 'uporabnikov', drugi pa so ga opisali kot ogabnega –
stvar okusa, očitno), povzroči blago omrtvičenost in blago evforijo ter dobro
voljo, ki traja od 5 do 15 minut (odvisno od tolerance samega uporabnika).
Takšna količina se iz telesa izloči v nekaj urah, za seboj pa pusti obupen
glavobol... torej, presodite sami. Drugi ljudje pa lahko posledice tega, da se
vdihavali dietil eter na vas zavohajo še do 24 ur kasneje, saj se sam vonj vžre
v oblačila in ostane na koži.
In ja, dietil eter je običajno tisto, kar v filmih vidite,
da nekdo zlije na krpo, katero nato nekomu pritisne na obraz in ta uboga para omedli.
Če vas je kdaj slučajno zanimalo (prepričana pa sem, da vas ni)...
424. Zdaj pa še ena precej podobna beseda zgornji, vendar pa
ta nima veliko veze s kemijo – če sploh ima kakšno – in to je Æther. Gre za
primarno božanstvo iz grške mitologije, ki predstavlja utelešenje najčistejšega
zraka, katerega dihajo samo bogovi (ljudje dihamo Ær, ki pa ni tako čist...
sploh ne dandanes...). odkritih je bilo nekaj svetišč posvečenih Æthru, vendar pa, ker niso odkrili templjev,
se domneva, da ni imel lastnega kulta, zato se je tudi večina podatkov o njem
izgubila.
Kolikor vemo o njem, vemo iz Heziodove Teogonije - ta ga opiše kot sina, ki ga imata Erebus
(mrak, tema) in Nyx (noč), njegova sestra pa naj bi bila Hemera (dan) – in
nekaj ohranjenih fragmentov Higinijevih pesnitev - ta ga predstavi po podobnem
sistemu kot Heziod, vendar pri tem zamenja Nyx s Chaosom, Erebus pa s Caligo
(vendar pa to ime prav tako pomeni temo oz. mrak). O njem so nekaj povedali
tudi Aristofan (Æther je sin Erebusa), Damask (ki trdi, da so Æther, Erebus in
Chaos sorojenci, vsi pa so Chronosovi sinovi – Chronos je t.i. 'Oče čas') in
Epifan (ki pa celotno štorijo zakomplicira malo bolj, ker vanjo vmeša kozmično jajce... naslednji odstavek,
da razjasnimo stvar).
Kozmično jajce je vse preden je to sploh obstajalo. Okrog
njega se po Epifanovih trditvah kot kača ovijata Chaos in Ananke
(neizogibnost), vendar pa jajce stisneta tako močno, da iz njega iztisneta vso
njegovo vsebino, ki se nato oblikuje v svet, kakršnega so poznali takrat (lahko
da je enak še danes, vendar se večini nas to zdi nepomembno). Ker se je jajce
zaradi močnega stiska razdeli na dva dela, se iz teh dveh delov oblikujeta obe
hemisferi, atomi, ki so pred tem bili v jajcu, pa so se razvrstili sami – lažji
so odšli navzgor in postali Æther in Uranus (čisti zrak) in Chaos (redki
veter), težji pa so padli navzdol in postali Gaia (Zemlja) ter Ocean in Pontus
(morje).
 |
| Aether v boju z levjeglavim velikanom |
Tako v tem momentu lahko omenim tudi 5. Orfično himno (nekaj
o njenih 'sopesnitvah' smo povedali v odlomku 391... nekaj pa v odlomku 425,
katerega pa se morate še spraviti brat), ki Æther opiše kot Zevsovo neuničljivo
moč oz. t.i. najboljši element in 'iskro življenja' (moja malenkost bi to
enačila s 'bitjo', vendar to je samo ideja moje neuke malenkosti) vseh bitij.
425. Torej, končno je čas, da nekaj – upam, da na kratko –
povem o Orfizmu, saj se preko rahlo
nenavadnih glasbenih referenc skoraj neprestano srečujem z njim, res pa je
tudi, da te reference dejansko nimajo velike povezave z njim. Komplicirano?
Niti ne.
 |
| Kozmično jajce |
Orfizem je sistem religijskih pesnitev in obredov, ki so
pripeljali do celotnega sistema verovanj iz antične Grčije (seveda, od kje
drugje pa?) – predvsem povezano s Heleni in Tračani (ker so ljudstva že takrat
imela razne svoje zamisli o tem, kako bodo imeli in vodili svojo 'državo',
čeprav je to bilo dejansko preden je do izoblikovanja 'držav' sploh prišlo).
Ves sistem verovanj temelji na pesniku Orfeju,
ki se je spustil v Had (katerega
poznamo kot 'realnost umrlih', kar smo do zdaj povedali že v odlomkih 214, 257,
335, 358 in 407, kar pomeni tudi, da bi si res že lahko zapomnili), nato pa se
je od tam vrnil in pesnil o tem, kaj je tam videl in doživel (tokrat ne bo
govora o Orfejem samem, ampak o osnovah tega, kar je spesnil – saj se spomnite
srednješolskega vprašanja pri književnosti, ki se je glasilo nekako 'Kaj je
pesnik s tem hotel povedati?', kajne? Gre za enega najbolj mukotrpnih podvigov
pri čakanju na naslednji odmor, kar jih poznajo srednješolci).
Celotno verovanje je zasnovano okrog Dioniza, v njegovi inkarnaciji pod imenom Zagreus. Zagreus je sin Zevsa (ki ga je res vtaknil vsepovsod – kar
bo potrjeno še malo kasneje) in Perzefone (Ki je hči Zevsa in Demetre, zato se
jo velikokrat omenja tudi v povezavi z incestom, kot je bilo omenjeno v odlomku
214, ki je v celoti posvečen njej), kot Zevsov sin pa dobi njegov tron. To pa
močno razjezi Zevsovo soprogo Hero,
ki posledično zaroti titane in jim
naroči njegov umor. Malega Dioniza tako zavedejo z ogledalom in igračami, ga
umorijo in pojedo. Boginja Atena shrani
otrokovo srce in Zevsu posreduje novico o tem, kaj se je zgodilo. Razbesnjeni
Zevs tako v titane vrže strelo, ki zagorijo iz njihovih saj pa nastanejo grešni
ljudje. Ker saje vsebujejo ostanke titanov in Dioniza, se iz tega razvije
orfična sestava človekovega telesa. Dionizov
faktor pove, da je človeška duša božanska in stremi po tem, da bi bila
svobodna, titanski faktor pa
predstavlja človeško telesnost, ki dušo zadržuje (in ji preprečuje, da bi bila
svobodna) kot v zaporu.
 |
| Zevs in Zagreus |
Orfizem se tako temeljno razlikuje
od takratne grške religije, saj dušo pojmuje kot božansko (neumrljivo,
neuničljivo, večno) in ne kot smrtno (kot so jo dojemala verovanja v tem kar
danes poznamo kot Grčija). Vendar je duša prekleta, zato mora preko več
ponovnih rojstev (kar je malo bolj natančno opisano v odlomku 398), težkih
življenj in še hujših smrti. Orfizem prav tako predpisuje asketsko življenje, saj je to eden izmed načinov, kako lahko duši
pomagamo, da bo očiščena in bo lahko zapustila ta naporni krog ponovnih
rojstev. Ko bo svobodna, se bo lahko vrnila v svoje božansko stanje, saj bo v
občestvu z vsemi božanstvi iz katerih izhaja. Se vam ti predpisi zdijo znani?
No, zdaj si lahko predstavljate, od kje izhajajo. Prav tako pa ste bili
seznanjeni z še eno definicijo, katere nikoli ne boste potrebovali.
426. Ker je orfizem imel močan vpliv na obrede povezane s
pokopavanjem umrlih (kako so pokopavali žive bomo razjasnili kdaj drugič),
bosta naslednja dva odlomka povezana še z dvema bolj pravljičnima temama, za
katere njihovi privrženci trdijo, da sta zelo resni in je po eni treba
stremeti, druge pa se bati. Seveda, govora bo o tem kako nekaj večjih religij
na svetu pojmuje nebesa in pekel. In seveda, ker imajo ljudje
dandanes nemudoma najti tisto, kar jim je všeč, moram začeti z nebesi.
Judovstvo, kot
ena najstarejših monoteističnih religij na svetu ter hkrati tudi ena
najvplivnejših, pojmovanja nebes nima najbolje razdelanega (niti nebes, niti
kakšno pojmovanje ima o posmrtnem življenju), vseeno pa lahko zasledimo nekaj
podatkov o tem, kaj domnevajo, da se zgodi z dobrimi ljudmi po smrti, kar
opisujejo njihova sveta besedila. Iz
Stare Zaveze Svetega Pisma je tako
moč razbrati, da poznajo dvoje pojmovanj o nebesih – sicer farizejsko (ti so prepričani, da nebesa so) in saducejsko (ti pa trdijo, da, ker Sveto Pismo o tem ne reče besede,
nebes ne more biti oz. zanje ni dokaza). Preko tisočletij obstoja svoje
religije so judje razvili več idej o tem kaj pravzaprav so nebesa, v katera naj
bi vstopili, ko se Mesija vrne in
obudi pravične. Tako Judovstvo kot religija veliko več polaga na življenje
tukaj in zdaj, kajti posmrtno življenje niti ni nujno, da jih doleti.
Preko Perzijcev in Zoroastrizma
(nekaj o njihovem načinu pokopavanja smo omenili v odlomku 363) smo prejeli idejo o Raju v obliki ograjenega vrta ali parka
ter nebesih in posmrtnem življenju, kot ga danes predstavljajo abrahamovske
monoteistične religije (Judovstvo, krščanstvo in Islam). Tako pri njih
verujejo, da četrti dan po smrti duša umrlega pride do t.i. mosta ločevanja, ki se razširi, če ga
prečka pošten človek (kaj se zgodi v nasprotnem primeru vam bo povedal odlomek
s številko 427), na drugi strani mosta pa ga čaka lepo dekle, ki je utelešenje
vseh njegovih dobrih del. To dekle dušo pospremi v hišo pesmi, kjer duša počaka na zadnji dan, ko bodo vsi očiščeni in
bodo vredni tega, da živijo v novem svetu, ki bo poln mladostnega veselja, v
njem pa ne bo zla. Za razliko od večine drugih religij je zoroastrizem
prepričan, da bodo eventuelno vsi šli preko procese očiščevanja in bodo vredni
vstopa v raj.
 |
| Prehod preko mosta Chinvat |
Krščanstvo in vse
njegove ločine so tisti, ki upravljajo s tem, kako si nebesa predstavljamo na
t.i. Zahodu – torej oni so tisti, ki so ljudem priučili, da so nebesa kraj
prepevanja in veselja pred bogom. To se bo dogajalo na novi Zemlji in v novih
nebesih, ta ideja pa je očitno prišla iz judovstva (v nebesih se bo nahajal
t.i. novi Jeruzalem – o katerem
lahko veliko preberete v Svetem Pismu v knjigi Razodetja. Novi Jeruzalem bo ograjen z zidom, v katerem bo 12 vrat
(za vsako pleme Izraela ena), vse pa bo stalo na 12 temeljih (eden za vsakega
apostola). Ljudem, ki so se s tem ukvarjali, je uspelo izračunati, da bo novi Jeruzalem velik 3625.98 km², obkrožal ga bo 60,96 metrov visok zid iz
dragocenih kamnov (od katerih na Zemlji večine sploh ne poznamo). Skozi novi
Jeruzalem bo tekla reka Življenja,
ki bo pritekala iz božjega trona, na rečnih bregovih pa bodo rasla drevesa
življenja, ki bodo rodila vsak mesec (torej tistim, ki pridejo tja ne gine niti
dejstvo, da bodo okopavali, gnojili in obirali drevesa tudi po smrti).
V Islamsko obliko
Raja bodo lahko vstopili tisti, ki
so v življenju naredili več dobrega kot slabega. Raj je predstavljen kot vrt, v
katerem verni ležijo na divanih v nadzorovani klimi, obkrožajo pa jih
sramežljive, temnooke device, ki so čiste kot varovana nojeva jajca. Verni bodo
pili iz kristalnih kelihov in srebrnih sodov (pijača bo prihajala iz Alahovih
osebnih zalog), oblečeni pa bodo v zeleno svilo in brokat, njihova zapestja
bodo krasile srebrne zapestnice. To in še več bo plačilo za njihov trud in
potrpežljivost.
Pojmovanje posmrtnega življenja in nebes je na vzhodu precej
drugačno od tega, ki ga poznamo na zahodu. Hinduizem
tako predstavlja svojo obliko nebes
– imenovano Moksha – kot odmik od
iluzij in trpljenja v stvarnosti. Ideja Mokshe je zelo dobro razdelana v Upanišadah, filozofskem delu
hinduističnih svetih besedil, katere poznamo pod imenom Vede. Upanišade tako povedo, da je edino, kar je resnično Brahman (ultimativna resničnost), ki
presega naše izkušnje zasnovane na čutilih, saj, kar živi v ignoranci, se temu
primerno tudi obnaša. Zaradi Karme smo
udeleženi v krogu smrti in ponovnih
rojstev iz katerega je izredno težko uiti. Če lahko ubežimo lastni
ignoranci in posledično ugotovimo, da 'jaz nisem jaz, ampak sem Brahman sam'
lahko tako ubežimo temu krogu smrti in ponovnega rojstva. In ravno ta 'pobeg'
ignoranci se imenuje Moksha, hinduistična oblika nebes.
 |
| Moksha |
Tudi Budistično pojmovanje
nebes je precej drugačne od zahodnjaškega. Ena izmed štirih Budinih resnic je, da je trpljenje posledica želje (po tem,
da bi nekaj ali nekoga imeli, po tem, da bi nekaj oz. nekdo bili...). Želja je
t.i. Tanha (gorečnost), ki nas drži
v mreži navideznosti (ki pa je v resnici naš ego). Buda tako uči, da je želja
ogenj, ki nas opeče in povzroči, da trpimo, zaradi tega ognja pa smo ujeti v
krog smrti in ponovnega rojstva, saj ta ogenj gori v naslednje življenje. Tako
lahko samo upamo na Nirvano (izničenje
želja in individualne zavesti), ki bo ta ogenj pogasila in s tem premagala naše
trpljenje.
 |
| Nirvana |
427. Zdaj pa še veliko bolj zanimiva tema, namreč pekel.
Kot v primeru nebes, ima Judovstvo tudi tukaj bolj dvoumno definicijo kot ne. Sveto pismo ga
redko omenja, ve pa se, da je to mesto, kjer prebivajo duše umrlih oz. Sheol. Poleg tega je znana tudi t.i. Gehennah, dolina v kateri so žrtvovali
otroke bogu Molechu. Domneva se, da
se je ravno iz pojmovanja te doline kasneje razvilo pojmovanje pekla, ki je kot
nekakšno smetišče, kjer neprestano gori ogenj – kar je dalo zelo močno metaforo
za mesto, kamor se pošilja grešnike. V kasnejšem judovstvu je pekel kraj za
kaznovanje nevernikov, vendar pa nekatera sveta besedila omenjajo, da bodo tam
ostali samo nekaj časa (domnevno maksimalno eno leto).
 |
| Gehinnon |
Kot omenjeno že zgoraj, je v Zoroastrizmu most ločitve oz. Chiuvat
tisti, ki ga duša prečka po smrti. Povedali smo tudi, kaj se zgodi s
pravičnimi. Kaj pa se zgodi z 'ne-tako-pravičnimi'? Če duša takšnega človeka
prečka most, se most obrne na stran in postane oster kot britev. Bog Mithra polaga človekova dobra in slaba
dela na tehtnico in če je slabih več, bo dušo tega umrlega mučila coprnica in
jo, ko bo že povsem izmučen, vrgla v pekel pod mostom. Mučenje v peklu je
veliko hujše kot tisto, ki si ga je lahko zamislil Dante, večinoma pa je
osredotočeno na zla dela tega človeka. Za tiste, ki vas zanima kako točno to
izgleda, si lahko nabavite Vizija Arda
Virafa, kjer je natančno opisano, kaj se tam dogaja, za tiste, ki pa vas to
ne zanima, pa naj povem, da je zoroastristično pojmovanje pekla domnevno
najhujše, kar jih trenutno poznamo. Ko je človek plačal za svoje grehe in je
njegova duša očiščena, se lahko pridruži pravičnim v vladavini boga Ahure Mazde.
 |
| Bog Mithra pologa dobra in slaba dela umrlega na tehtnico, da bi določil v katero stvarnost gre njegova duša |
Krščansko pojmovanje
pekla je v bistvu kombinacija judovske Gehenne (ideja o večnem ognju) in
grškega Hada (ideja o večnem trpljenju - ne resno, do zdaj je bil opisan že
tolikokrat, da bi njegovo definicijo morali poznati na pamet). Nova Zaveza Svetega Pisma besedo Had
kot 'pekel', Jezus pa indicira, da gre za mesto, kjer ogenj nikoli ne pogasne.
Najbolj bizarna knjiga Svetega Pisma, Razodetje
tako predvideva, da tisti, katerih imena niso napisana v Knjigi Življenja končajo v jezeru ognja. To idejo in še nekaj zelo
zanimivih je krasno povzel mojster Dante
v svojem Infernu.
 |
| Grafični prikaz zgradbe Dantejevega Inferna (pekla) |
Koran o nebesih
in peklu običajno govori v istem odstavku (verjetno, da bi vzpostavil določen
dramatičen kontrast med pojmoma). Tako pekel običajno opiše kot počivališče zla. Islam prav tako v interpretacijo pekla vključi ogenj, vendar ta
predstavlja samo začetek trpljenja. Ogenj je namreč tisti, ki brezbožneže
obkroža in ko ti vpijejo na pomoč, jih zalije voda vroča kot topljena medenina
in popari njihove obraze. Stanje se od tukaj naprej samo slabša, saj neverni
nosijo oblačila iz ognja, če pa hočejo pobegniti, se nanje pripnejo vroče
železove palice.
Kljub temu, da vzhodne religije nebesa in prav tako pekel
pojmujejo drugače kot na zahodu, se nekatere ideje v Hinduizmu, Budizmu in
Taoizmu ujemajo s pojmovanji iz zahoda. Hinduizem
pekel vidi kot nadaljevanje življenja kakršnega živimo na Zemlji – to je t.i. Samsara oz. neskončni krog smrti in ponovnih rojstev, ki
pride zaradi človekove ignorance. Samsara pomeni 'iti preko', kar kaže na to,
da moramo iti preko več življenj, da bi se naučili o ultimativni resnici v
vesolju. Dela, ki smo jih naredili v tem življenju določajo naravo našega
preporoda v naslednjem ter tudi kasto, katero bomo pripadali v naslednjem
življenju. Ta dela in njihove posledice imenujemo Karma.
 |
| Samsara |
Tibetanski Budizem v
Bardo Todolu (Tibetanska knjiga
mrtvih) govori o smrti oz. bolje rečeno, stanju vmes (v prevodu beseda Bardo
pomeni 'vmesno stanje', Todol pa pomeni 'odrešenje oz. razsvetljenje – to
sestavljeno skupaj torej pomeni 'odrešitev od vmesnih stanj'). Kot stanje vmes
se predstavlja tisto, kar je med dvema skrajnostima (rojstvo – smrt, spanje –
budnost, hoja – trans...). Bardo Todol tako uči, da duša umrlega preživi 49 dni
v vmesnem stanju, ki lahko vodi v Nirvano
ali pa v ponovno rojstvo. Eden izmed faktorjev, ki določajo, kaj se bo z dušo
zgodilo, je način, kako je lastnik duše umrl – 'dobra smrt' bo dušo pomaknila
bližje k razsvetljenju, 'slaba smrt' pa proti ponovnemu rojstvu. Zato
tibetanski Budisti veliko časa in pozornosti namenijo pomoči umirajočim.
 |
| Bardo Todol |
428. In, ker smo že ravno pri tem na kak način nekdo umre in
so vas zgornji opisi pekla mogoče malo preveč pogreli, naj povem nekaj o
kanadski verziji Kena in Barbie... in ne, ne gre za lutke.
Paul Bernardo in Karla Homolka sta bila navzven videti kot
absolutno popoln par. Mlada, lepa, bogata in neopisljivo zaljubljena eden v
drugega. Vendar stvari navzven običajno izgledajo malce drugače kot pa v
resnici so. Že pred poroko je Paul izrazil svoje nezadovoljstvo nad tem, da je
njegova zaročenka nedolžnost izgubila z drugim moškim in ne z njim. Karla, ki
je svojega zaročenca ljubila kolikor je bilo to možno, se je odločila, da mu za
božič podari nedolžnost svoje mlajše sestre, Tammy.
 |
| P. Bernardo in K. Homolka na svoj poročni dan |
Po koncu božične zabave leta 1990 so tako Paul, Karla in
Tammy še popivali in Karla je Tammy podtaknila nekaj živalskih sedativov
(katere je ukradla na veterinarski postaji, kjer je takrat delala) v pijačo,
nato pa posnela vse, kar je Paul počel z njeno nezavestno sestro. Ko je končal,
je povabil Karlo naj se pozabava s svojo sestro, vendar je še vedno nezavestna
Tammy pričela bruhati in se kljub Karlini pomoči zadušila z lastnim bruhanjem.
Paul je Karli zagrozil, da jo bo obtožil sestrinega umora,
če mu ne bo našla nove 'igračke' in Karla je, v strahu, da bo drugače izgubila
ljubezen svojega življenja pričela iskati mlada lepa dekleta, kar je Paula kmalu
pripeljalo do ugotovitve, da ga bo Karla ubogala ne glede na to, kaj ji bo
naročil. Odločil se je, da je vredna tega, da se on z njo poroči.
Karla ni ugotovila, da ona pravzaprav ni tisto, kar je Paul
hotel, saj je Paul začel brez njene vednosti posiljevati dekleta, kljub temu,
da mu jih je Karla praktično vodila domov. Neke noči je, medtem, ko je
tihotapil cigarete preko kanadske meje, naletel na 14-letno Lesley Mahaffy, jo
prisilil, da je sedla v njegov avto in jo odpeljal domov. Kljub temu, da je njegova
soproga spala v zgornjem nadstropju, je deklico posilil in celoten dogodek
posnel. Zjutraj je Karla naletela na prestrašeno dekle in Paul ji je naročil,
kaj in kako naj se je loti, on pa je vse dogajanje zopet posnel. Nato je
14-letnico zadavil z električnim kablom, njeno truplo pa sta odvrgla v bližnjo
reko.
Medtem, ko je umor Lesley Mahaffy polnil lokalne časopise,
par pa se je trudil, da ne bi zbujala preveč pozornosti, se je Paul naveličal
iskanja naključnih deklet in Karli naročil, naj mu najde dekle s katero se bo
lahko 'resno igral'. Par je tako ugrabil 15-letno Kristen French, ko se je ta
vračala iz šole. Več dni sta jo zadrževala v hiši pod močnimi pomirjevali in se
nad njo izživljala, dokler se dekle ni odločilo, da se bo temu uprlo. Ker ni ubogala
Paulovih navodil, jo je Paul zadavil, njeno truplo pa sta odvrgla blizu kraja,
kjer sta odvrgla truplo Leslie Mahaffy.
 |
| K. French, L. Mahaffy in T. Homolka |
Leta 1994 je Karla končno odšla na policijo in priznala
sodelovanje v posilstvih in umorih, zaradi česar so Paulu leta 1995 tudi sodili
in ga obsodili na 25 let zaporne kazni. Ker je bil vmes spoznan za izredno
nevarnega, so njegove možnosti za pogojni izpust izredno majhne. Od obsodbe je
bil zaradi lastne varnosti zaprt v samici.
Karla je v zameno za krajšo kazen predložila posnetke, ki
sta jih s Paulom naredila. Obsojena je bila na 12 let zaporne kazni in
izpuščena leta 2005. Domneva se, da če bi tožilci videli vse posnetke, ki sta
jih Karla in Paul naredila o tem, kaj sta počela z dekleti, bi tudi Karla
dobila 25 let zaporne kazni ali pa bi bila oba obsojena na še več let zapora.
Smrt Karline sestre Tammy je bila razglašena za nesrečo in zanjo nista dobila
zaporne kazni.
429. Ker je bilo zgoraj govora o zmešani ženski, ki je
pomagala uničiti življenja (realno in v prenesenem pomenu) večih deklet, je
verjetno čas za konkretno babnico tega tedna. Zaradi novih odkritij povezanih z
delom zgodovine, ki je hotela njen obstoj izničiti, sem se odločila, da tokrat
za spremembo (in odmik od običajnih mitoloških žensk, ker je bilo mitologije za
vašo slabo koncentracijo že zgoraj preveč) na kratko predstavim Hatchepsut, eno najpomembnejših ženskih
faraonov v zgodovini. Podatki o njenem obstoju in vladavini so zaenkrat skopi,
vendar pa jih je toliko, da lahko o njej izvemo nekaj zanimivosti.
 |
| Računalniška rekonstrukcija Hatchepsutinega obraza |
Hatchepsut (v slovenskih zgodovinskih učbenikih, ki jo
omenjajo je predstavljena kot Hačepsut), katere ime v prevodu pomeni
'najpomembnejša med plemenitimi ženami' se je rodila okrog leta 1507 pred našim
štetjem faraonu Tutmozisu I. In njegovi
glavni ženi Ahmes. Pri dvanajstih
letih so jo poročili z njenim polbratom, Tutmozisom
II. (s katerim sta si delila očeta, njegova mama pa je bila druga žena
Tutmozisa I. Mutneferet) In rodila
se jima je hči Neferure, Tutmozis
II. Pa je z drugo ženo Iset dobil
sina Tutmozisa III. Hatchepsut je po
očetu prevzelo sovladavino s soprogom nad Egiptom, v sedmem letu svojega
vladanja pa je že bila priznana kot kralj
Egipta (in ne kot kraljica, saj so kraljice bile samo priveski kraljev,
ampak kot pravi kralj, torej vladar dežele).
Kralje običajno povezujemo z vojaškimi pohodi, katerih je
Hatchepsut ukazala in vodila kar nekaj (proti Nubijcem in Kanaancem ter v Byblos
in na Sinaj), kljub temu, da njena zunanja politika velja za relativno mirno. Bolj
jo poznamo po ustanovitvi večje trgovske
mreže s pomočjo katere je prišlo tudi do prvega poskusa presajevanja dreves
iz tujine na področju Egipta – v devetem letu njenega vladanja je bila njena
ekspedicija poslana v deželo Punt (ki
naj bi se nahajala nekje na območju današnje Somalije, Eritreje in Djiboutija)
iz katere je pripeljala živa drevesa Mire. Poleg tega so pripeljali tudi druge
dobrine, predvsem zlato in kadilo. Hatchepsut je opisana kot prva, ki je zmlela
zogljenelo kadilo in ga uporabila kot črtalo za oči.
Poleg trgovske mreže je bila znana tudi po naročanju
ogromnih gradbenih projektov, ki so
bili verjetno tudi številčnejši kot tisti, ki so jih naročali njeni
predhodniki. Največja mojstrovina med naročenimi zgradbami je njen pogrebni
tempelj, prvi postavljen v doliki, ki je kasneje, zaradi posmrtnih templjev
drugih vladarjev, ki so bili zgrajeni na tem območju, prejela ime dolina Kraljev.
Čeprav še danes velja za nenavadno, vladavina ženske v
starem Egiptu ni omejena samo na primer Hatchepsut. Pred njo so ženske vladarje
poznali v prvi (Merneith), tretji (Nimaethap), šesti (Nitocris) in dvanajsti (Sobekneferu) dinastiji,
nasledile pa so jo še nekatere, med katerimi sta najbolj znani Nefretete in
Kleopatra. Hatchepsut je nasledil njen pastorek Tutmozis III., ki je po njeni smrti
(v dvaindvajsetem letu njenega vladanja, domnevno v letu 1458 pred našim
štetjem), skušal izbrisati vse dokaze o njenem obstoju. Hatchepsut je bila
sprva pokopana v grobnici KV20, poleg svojega očeta, nato prestavljena v
grobnico KV60, kjer sta bili v začetku 20. Stoletja odkriti dve ženski mumiji,
na podlagi manjkajočega zoba so kasneje eno izmed njih identificirali s
Hatchepsut. Ta mumija se danes nahaja v Egipčanskem muzeju v Kairu.
 |
| Hatchepsutin monument v Dolini Kraljev |
O njeni smrti ni veliko znanega (ker sta njen pastorek
Tutmozis III. In njegov sin Amenhotep II. Na dobeseden način hotela uničiti vse
dokaze o njenem obstoju), vendar so na podlagi njenih posmrtnih ostankov
ugotovili, da je imela diabetes, artritis in zanič zobe, umrla pa naj bi zaradi
kostnega raka, ki je metastaziral po njenem celotnem telesu.
430. Zgoraj je bil na kratko omenjen Incest, zato lahko za konec navržem nekaj podatkov o tem kateri
znamenitejši ljudje v zgodovini so ga zakrivili. Incest se definira kot spolni
odnos oz. razmerje med družinskimi člani ali ožjimi sorodniki. Kljub temu, da
ga slovenski kazenski zakonik več ne definira kot kriminalno dejanje (razen če
je ena izmed udeleženih oseb mladoletna), še vedno velja za družbeno
nesprejemljivo in nemoralno dejanje.
 |
| Družinsko drevo Habsburžanov |
Oče evolucije Charles
Darwin je bil poročen s svojo prvo sestrično, Emmo Wedgewood, oba pa sta izhajala iz družin, v katerih je bilo
poročanje med sorodniki precej pogosto, pogosto pa so se člani njunih družin
poročali tudi med seboj. Paru se je rodilo deset otrok, med katerimi so trije
umrli kot malčki, od preostalih sedmih pa so trije bili neplodni. Praksa poročanja
članov obeh družin je bila razlog za izredno slabo zdravstveno stanje
Darwinovih otrok, česar se je znani biolog tudi zavedal.
Lepotica, ki je krasila prve izdaje časopisa Vogue, Barbara D. Baekeland je bila znana po
svoji mentalni nestabilnosti, katere se je hitro naveličal tudi njen soprog. Ker
je praksa takrat navajala, da v primeru ločitve skrbništvo nad otroki dobi
mati, je sin Anthony ostal z njo.
Anthonyju so pri dvajsetih letih diagnosticirali shizofrenijo, kmalu po tem pa
se je spustil v razmerje z drugim moškim. Njegova mati mu je, v obupanih
poskusih, da bi ga 'ozdravila' (ker so istospolne zveze takrat obravnavali kot
bolezen – kar tudi dandanes ni tako nenavadna praksa) plačevala prostitutke in
ko so vsi njeni poskusi padli v vodo, se je odločila stvari vzeti v svoje roke
in se s sinom spustila v spolni odnos. To je posledično pripeljalo do tega, da
jo je 17.11. 1972 Anthony umoril z navadnim kuhinjskim nožem, po odsluženi
zaporni kazni pa je poskušal umoriti tudi svojo babico.
Leta 2009, skoraj deset let po smrti svojega očeta, MacKenzie Phillips objavila knjigo o
tem, da je deset let preživela v spolnem razmerju s svojim očetom Johnom Phillipsom, glavnim tekstopiscem
skupine The Mammas & The Pappas. V razmerje naj bi se spustila na predvečer
svoje prve poroke, kar je kasneje prikazala kot posledico ogromne količine
halucinogenih drog, ki sta jih z očetom zaužila tisti večer. Razmerje je
končala deset let kasneje, ko je izvedela, da je noseča in ker jo je bilo
strah, da bi oče njenega otroka lahko bil njen oče. Njen oče je plačal stroške
abortusa, da bi lahko ohranil svojo šarmantno javno podobo.
To so samo nekateri izmed primerov incestuoznih razmerij v
zapisani zgodovini. Takšna razmerja so lahko vzrok za slabo zdravstveno
(psihično in fizično) stanje morebitnih potomcev, saj sta si DNK zapisa staršev
preveč podobna. Posledice incestuoznih razmerij so jasno vidne npr. na primeru
faraona Tutankamona (te težave so
bile jasno opisane v odlomku 137), enega izmed zelo barvitih primerov pa
opisuje tudi družinsko drevo Habsburžanov,
katerega oris vam prilagam v vpogled.
Tako, za tokrat je to to. Vnaprej mi je sicer jasno, da se
vedno bolj lotevam zapiskov v stilu TL;DR (na kar sem bila tudi jasno
opozorjena), vendar pa dandanes problemi in dogajanje običajno ni 'črno in belo',
ampak obsegajo še vse odtenke sivine (in ne, ne aludiram na totalno knjižno in
posledično filmsko katastrofo 50 Odtenkov Sive). Če mislite, da je bil kateri
izmed zapisov preveč raztegnjen, ga skrajšajte in mi rezultat posredujte. Vendar
pa ohranite v spominu, da vedno navajam samo podatke, katere imam in se mi
zdijo za stvar, ki jo opisujem tudi pomembni – torej morajo vaše skrajšane
verzije vsebovati vse te podatke. To, da se pa vam kateri izmed člankov zdi
nezanimiv pa ni moj problem. Posredujte mi idejo, ki bi se vam zdela zanimiva
in če bo kvalitetna, se bo mogoče zdela dovolj zanimiva, da jo opišem, tudi
meni. Ker to postaja podobno igri na srečo, se vedno lahko pustite presenetiti.
Ker običajno dobivam samo ideje, ki so maksimalno prežvečene in dolgočasne,
lahko s kvalitetno idejo zelo močno presenetite mene. Torej, poskusite svojo
srečo in veliko dobrih idej do naslednjič!
 |
| Zevsov obraz... ko je bil seznanjen s tem, kam vse ga je vtaknil |
Ni komentarjev:
Objavite komentar