Težko verjamem, da je skoraj cel dan pred dejansko objavo,
jaz pa sem ta del preproge že spisala. Piše se novo leto, vsi okrog mene so
polni brezveznih obljub, kaj bodo vse storili zase in za druge v novem letu,
katere bodo ob prvi priliki pozabili ali prelomili. Nekateri od nas nikoli ne
obljubljamo, saj nas je na smrt strah, da bi katero izmed svoj obljub morali
prelomiti zaradi nepredvidenih situacij v katerih smo se znašli, in še to
večinoma ne po svoji krivdi. Saj veste, ko narediš vse, kar si obljubil, tega
nihče ne opazi, ko pa eno samo stvar pozabiš ali pa je ne moreš narediti, pa
vsi okrog tebe naredijo večletno dramo in ti spodrsljaj očitajo še desetletja
kasneje (brez skrbi, govorim o lastnem
življenju, torej tudi približno vem o čem je govora).
Ker mi je božič (in predvsem njegovo dvomesečno
proslavljanje) pošteno načeli tistih nekaj živcev, katerih mi ljudje niso v
preteklem letu dokončno uničili, bo tokrat govora o temah, ki so medsebojno
sicer zelo povezane, vendar običajno netreniranem očesu delujejo povsem
nepovezane in sicer bo govora o nočnih morah, grozljivkah, keltih in
koledarjih. Kako so med seboj te teme povezane (če si recimo ne znate
predstavljati 'iz glave'), si lahko ogledate v prvem zapisku v letu 2016, ki s
tem praznuje 27. Teden svojega obstoja (da boste vedeli, ko se bo nekoč, ob
svetem nikoli, po Stromatri imenoval koledar). Navkljub mačku – alkoholnem ali
moralnem, ali brez vseh distraktorjev, je čas za nekaj poljudno znanstvenih
izjav iz moje strani.
261. V najbolj grozljivem času leta je nujno napisati tudi
nekaj o grozljivkah. In sicer, ker gre tudi za resničen čas leta (čeprav se je
večina ljudi, ki še kažejo znake inteligence že prelevila v totalne idiote in
zdaj pojejo božične napeve z drugimi... pustimo podrobnosti), je nujno
napisati, da so nekatere izmed kultnih grozljivk narejene po resničnih
dogodkih. Po domače rečeno, umetnost vedno črpa iz resničnega življenja (zato
pa v dosti primerih umetnosti več ne moremo imeti za umetnost).
Kultna grozljivka Eksorcist
je posneta po istoimenskem romanu avtorja Williama P. Blattyja, ki je zamisel o
izganjanju hudiča iz otroka pobral iz večih dokumentov, katere so napisale
priče eksorcizma Rolanda Doea leta 1949. Veliko knjig je bilo napisanih o
ljudeh, ki so ta eksorcizem videli, saj naj bi šlo za nekaj izredno
grozljivega. Puzzo je uporabil tudi nekaj izvirnih idej iz dokumentov o tem
eksorcizmu, eno izmed teh je npr. duhovnikovo ime.
Še en film, ki je zasnovan na eksorcistu, je film The Rite iz leta 2011. Zasnovan naj bi
bil na delih očeta Garyja Thomasa, enega
najbolj znanih eksorcistov z zgodovini katolištva v ZDA. Znano je, da je oče
Thomas izvršil več sto eksorcizmov za katoliško Cerkev, zgodba v romanu 'The
Rite: The Making of a Modern Exorcist' pa je postavljena okrog njegovih
treningov za izganjalca hudiča in stvari, ki jih je na teh vajah doživel in
videl.
Popularn žanr med grozljivkami so tudi otroške igrače, ki
imajo čudne moči katere uporabljajo za še bolj čudne stvari. Verjetno najbolj
znani grozljivki o tem sta Child's Play in The Conjuring. Za prvi film je bila uporabljena zgodba o medicinski
sestri oz. negovalki, ki je začarala eno izmed igrač avtorja Roberta Eugenea
Otta, da se je spremenila v nočno nadlogo, ki je strašila vsepovprek. Izvirna
lutka je še danes shranjena v muzeju, nekatere izmed prič pa še vedno trdijo,
da včasih premika glavo ter odpira in zapira oči. The Conjuring pa naj bi bil
zasnovanj na pričevanjih raziskovalcev paranormalnih pojavov, Eda in Lorraine
Warren, ki trdita, da gre za najtežji primer v njunem življenju (da smo si na
jasnem, ker nisem nekdo, ki naseda zgodbam o paranormalnih pojavih, vam ne bom
navajala, kaj sta odkrila. Imate lastne oči in veliko preveč časa, filme si
oglejte sami).
Več filmov je zasnovanih tudi na delih različnih serijskih
morilcev. Med ustvarjalci grozljivk je zelo popularen Ed Gein, na katerega
delih je med drugimi zasnovana klasika The
Texas Chainsaw Massacre. Gein je bil ponosen lastnik 75ih motornih žag, v
času svoje aretacije pa je posedoval 9 mask narejenih iz človeške kože. V
njegovem stanovanju so bili tudi štirje izmed njegovih sorodnikov, katere je
strateško razparceliral po stanovanju, jih zvezal na stole in hranil s
človeškim mesom. Pravo praznično početje, zato mi nikoli ni bilo jasno, zakaj
je Gein veljal za čudaka...
Še ena izmed zanimivih tržnih niš, ki so zelo popularne med
tistimi, ki grozljivke snemajo in tistimi, ki jih gledajo, so nočne more.
Najbolj prepoznaven izdelek v tej kategoriji je zagotovo A Nightmare on Elm Street,
ki je zasnovana na zgodbi pribežnikov iz Laosa. Nekateri med njimi so zaradi
svojih nočnih mor izgubili življenje. Obdukcijska poročila so potrdila, da z
njimi fizično ni bilo nič narobe, umrli pa so zaradi srčnih zastojev med izredno hudimi nočnimi morami.
262. Nočne more so
vrsta sanj, v katerih nekdo, ki spi sanja, da je ogrožen njegov obstoj ali pa
njegova varnost (nekateri med nami si med nočnimi morami predstavljamo tudi, da
imamo hišo polno obiskov, da smo poročeni, da smo člani kulta ali da imamo
otroke. Ker nekateri izmed nas smo dejansko prepričani, da je z zgoraj naštetim
ogrožen naš obstoj, saj vse te stvari kratijo zrak katerega dihamo... vendar o
tem kdaj drugič). Nočne more se običajno pojavljajo v REM fazi spanja (za
obuditev spominov si preberite zapisek številka 186) in jih v svojem življenju
po večkrat izkusijo vsi ljudje. Tisti, pri katerih so takšne sanje bolj pogoste
imajo lahko spalno tesnobo (ja, dejansko obstaja motnja s tem imenom...
zanimivo je pa tudi to, da bi priročnik, ki te motnje našteva, lahko zraven
definicije te motnje lahko priložil mojo fotografijo).
Med nočnimi morami, sploh pri ljudeh, ki imajo spalno
tesnobo, je pogosto, da speči v spanju vpije in kriči in se včasih ne more zbuditi
iz tega (glej naslednji odstavek). Tisti, ki se prebudijo, se živo spominjajo
sanj, imajo velikokrat povišan srčni utrip in kažejo nekatere znake tesnobe (potenje,
nervoza, tresenje, celo grizenje ustnic ali nohtov ipd.). Prav tako pa so za
nekoga, ki se je ravnokar zbudil zelo skoncentrirani (v prvi fazi zbujanja se
človek običajno ne zaveda kje je, kdo je, kaj se dogaja ali podobno, kar pa za
ljudi, ki so se zbudili iz nočnih mor običajno ne velja, saj vedo kje so, kdo
so in zakaj so se zbudili). Še enkrat vas opozarjam, da če ste takšne nočne
more imeli enkrat, ni nič narobe – sanje so odraz vseh informacij, ki jih
nosite v glavi, možgani pa jih ponoči procesirajo in 'pospravljajo' v njim
namenjene predalčke v vaši podzavesti – če pa se vam dogaja, da imate nočne
more večkrat na teden ali da se bojite zaspati, ker vas je strah, da bi kaj
hudega sanjali, vam priporočam, da poiščete profesionalno pomoč.
263. Če ste v nestrpnem pričakovanju še od predhodnega
odstavka (vendar močno dvomim, da se kdo sploh spomni, da je bilo nekaj za ta
odlomek nakazano v zgornjem odlomku...), naj vam potešim radovednost in vam
povem, da bo govora o spalni paralizi.
Ker je že ravno čas nočnih mor v nadaljevanjih, katere veliko med vami rada
imenuje 'prazniki'.
Spalna paraliza je motnja pri kateri nekdo, ki je v stanju
pred spanjem (hypnagogia) – ne dve ure prej, če smo pošteni, ampak takrat, ko
je njegovo telo že pripravljeno za spanje, njegovi možgani pa bi npr. radi
izvedeli kolikokrat je možno srednje velik kolut zobne nitke naviti okrog
avtomobilske gume – ali v stanju, ko se že prebuja iz spanja (hypnopompia),
izkusi, da se ne more premikati, govoriti ali se odzvati na dogajanje okrog
sebe. Običajno ta pojav spremljajo tudi halucinacije (poznana je npr. ideja, da
je v sobi nekdo, ki tam nima kaj iskati).
Gre za prehodno stanje med budnostjo in spanjem, katero
zaznamuje atoničnost mišic. Atoničnost mišic sprožijo možgani, da ljudje ne bi v
spanju počeli to, kar se vidijo početi oz. doživljajo v sanjah (pri nekaterih
je to dogajanje v telesu lahko malo moteno, ti ljudje pa so znani kot
mesečniki, ki se v spanju sprehajajo, govorijo ipd... Kajenje in prehranjevanje
ponoči ne sodi v to skupino). Pojav spalne paralize je lahko enkraten ali pa
ponavljajoč in ga ni moč napovedati vnaprej, se pa pogosto povezuje z
narkolepsijo, migreno, tesnobnimi motnjami in spalno apnejo.
Spalna paraliza v bistvu ni nevaren pojav, lahko pa nekoga,
ki jo je utrpel (enkrat ali večkrat) predstavlja izredno grozljivo izkušnjo.
Pomoč pri zdravljenju običajno izgleda tako, da nekoga, ki ima s tem težave
podučijo o tem kako izgleda sama struktura spanja, njegovi spalni vzorci se
analizirajo in običajno je potrebno priporočiti samo bolj redno spanje v bolj
mirnem in spanju primernem okolju. Če simptomu vseeno ostanejo, se bolnika
testira za narkolepsijo. Če ne gre za narkolepsijo ali druge motnje spanja, se
bolniku predpišejo triciklični antidepresivi ali SSRI (prav tako antidepresivi,
vendar narejeni tako, da naj bi zviševali količino serotonina izven celic – gre
za skupino izredno močnih antidepresivov, ki se uporabljajo za pomoč pri
zdravljenju klinične depresije in nekaterih zelo hudih oblik anksioznostnih
motenj). Vendar pa za nobena od teh zdravil ni dokazano, da izničijo vse
'napade' spalne paralize, saj se občasno, kljub jemanju predpisanih zdravil
dogodi, da bolnik izkusi nezmožnost premikanja v spanju.
264. Kot običajno je čas za eno konkretno babnico in ker smo
ravno pri nočnih morah, je čas, da se srečamo z Mare. Gre za bitje ženskega spola iz nordijske mitologije, ki je
poznano po vsem germanskem svetu. Ona ljudem prinaša nočne more, običajno tako,
da ljudem sedi na prsih medtem, ko ljudje spijo.
To bitje se dostikrat primerja ali celo enači s sukubusom
(mitološko kreaturo, ki ima spolne odnose z mladimi moškimi, medtem, ko ti
spijo. Njen prijatelj Inkubus počne isto, vendar z mladimi dekleti), nekatere
teorije pa celo trdijo, da so ta bitja nastala, ko so med transom telesa
čarovnic zapustile njihove duše in se naselile v živali.
Starejši nordijski jeziki jo imenujejo tudi Mareritt oz
Mareridt, kar v direktnem prevodu pomeni tudi 'Mare jezdi', zato se jo povezuje
tudi s tem, da ponoči jezdi konje, da so ti zjutraj utrujeni utrujeni in
prepoteni. Domnevno naj bi tudi vozljala moške lase medtem, ko ti spijo, iz
česar izvira ena izmed prvih razlag za redko bolezen imenovano plica polonica (gre za bolezen las, pri
kateri so lasje tako slabe kvalitete oz. tako uničeni, da se radi vozljajo,
potem pa jih je nemogoče razčesati. Gre za zelo redko bolezen, zato svoje
jutranje lenobe ne morete enostavno opravičevati z njo).
Šlo naj bi za žensko obliko bitja imenovanega Vættir oz. v
prevodu 'duh iz narave', teh pa je več vrst, zato so razdeljeni v klane (škratje,
palčki, velikani ter celo bogovi), lahko pa so poročeni med seboj ali celo z
ljudmi, kar jim daje možnost ustvarjanja drugih mitoloških kreatur.
265. Ker so že bili omenjeni konji, je smiselno, da omenim
še eno konkretno babnico, in sicer valižansko boginjo konj, Rhiannon (ki je v dosti pogledih podobna
galski Eponi, ki bo na vrsto prišla kdaj kasneje).
Rhiannon je Gwawl (brez skrbi, gre za dejansko ime in ne za
pravopisno napako. Ker, Wales.) pretental v zaroko, čeprav se z njim ni hotela
poročiti (vsi našteti v opisu so osebe iz Mabinogi in druge srednjeveške zgodbe
iz Walesa). Nekoč jo je med ježo belega konja ugledal Pwyll, gospodar Dyfeda,
in seveda, kakor običajno to v zgodbah poteka, se je vanjo nemudoma zaljubil.
Rhiannon ga je v ježi prehitela za tri dni, vendar mu je nato pustila, da jo je
dohitel in privolila v poroko z njim. Skupaj sta nato skovala načrt, kako se bo
Rhiannon ognila poroki z Gwawlom.
Zgodbe v Mabinogi opisujejo, da je pravzaprav večino načrta
skovala sama, saj njen soprog Pwyll ni bil med najbolj brihtnimi 'v svojem
letniku'. Sama je zanj dejala, da 'ni nikoli obstajal mož, ki bi slabše
uporabljal svojo pamet kot jo je on'. Po smrti prvega soproga se je Rhiannon
poročila z Manawydenom (kaj je imela za pokomentirati o njegovem uporabljanju
lastnih možganov širši javnosti ni znano).
Njeno ime izhaja iz protokeltskih jezikov in pomeni 'velika
kraljica'. S tem, ko poroči nekega moškega, mu da možnosti, da vodi svojo
deželo in je pri tem suveren in pošten (za primerjavo je tukaj lahko tudi
Morrighan iz odlomka številka 184). Rhiannon ima jato ptic, ki s svojim petjem
uspava žive ljudi v globok sen, ko deželi ne kaže najbolje ali to zahtevajo
trenutne razmere v deželi, petje teh ptic pa prav tako lahko obudi mrtve iz
njihovega večnega sna.
Njena zgodba je bežno opisana v pesmi, ki nosi njeno ime
skupine Fleetwood Mac, čeprav tekstopiska stevie Nicks trdi, da takrat njene
zgodbe še ni poznala. O tem kako gre pesem in o čem točno govori, si oglejte na
spodnji povezavi.
266. Običajno, ko ljudje zaslišijo pridevnik keltski/ -a/ -o, avtomatsko pomislijo na
Irsko in Veliko Britanijo. Seveda, posameznik je lahko pameten, inteligenten,
moder ipd., vendar pa je množica takšnih posameznikov vedno neumna in panična.
In prav to velja tudi v tem primeru.
Keltski/ -a/ -o je dejansko jezikovna skupina,
indoevropskega izvora, ki označuje ljudi, ki so se iz osrednje Evrope naselili
v zahodno Evropo, Britansko otočje in v jugovzhodno Galatijo pred nastankom
Rimskega imperija.
Ostanke zgodnje keltske kulture najdemo resda predvsem na Irskem,
Škotskem, v Walesu in v nekaterih delih Nemčije, Francije in Iberskega polotoka.
Pred nastopom Rimskega imperija je večina centralne Evrope govorila jezike, ki
izhajajo iz protokeltščine.
Danes jezike iz te jezikovne skupine delimo v dve primarni
veji, t.i. 'q keltščina' oz. 'goidelščina' iz katerega izhajajo jeziki, ki se
danes govorijo na Irskem, Škotskem in na otoku Mann, ter 'p keltščina' oz.
'britonščina', iz katere izhajajo jeziki, ki se danes govorijo v Britaniji, v
Cornwallu in v Walesu. Med jeziki obstajajo očitne podobnosti, prav tako pa
tudi očitne razlike v izgovarjavi in sami terminologiji.
Že sama struktura jezikov, ki so se razvili iz t.i.
protokeltščine, je komplicirana, še huje pa je s časovno razvrstitvijo same
keltske kulture. Prav tako je ta razdeljena na dva dela, Hallstatt (1200 BC do
475 BC) in La Tene (500 BC do 15 BC). Halstatt je zaobjemala današnje države
okrog Avstrije (Hrvaška, Madžarska, Slovaška, severna Italija in deli Švice ter
domnevno tudi nekaj malega na našem območju), La Tene pa je zaobjemala
zahodnejše dele Evrope (Španija, del severne Italije, svoj čas pa tudi del
zahodnega Rimskega imperija). Iz kulture La Tene izhaja rod 'galcev' in s tem
tudi risani junak Asteriks.
V modernem poganstvu se pridevnik 'keltski' običajno
uporablja za opis britanske, irske, škotske in valižanske mitologije. Za lažje
predstavljanje, večina druidskih kultov v obstoju danes izhaja iz keltskega panteona,
niso pa vsi ti kulti povezani z druidi. Nekatere izmed njih poznamo tudi v
skupini wicca ter drugih.
267. Ker se počasi že sama zapletam v svoje besede, je čas
za nekaj kratkih obrazložitev in da se ravno še držim teme, ki se počasi vleče
skozi vse skupaj, naj bo zdaj nekaj trenutkov namenjenih besedi aisling.
Aisling je poseben pesniški žanr, značilen za Irsko (zato
gre tudi za besedo iz irsko-galske jezikovne skupine). Značilnost tega žanra
je, da se pesniku, ki opisuje lepote Irske kot dežele ta prikaže v obliki
prelepe ženske, ki ga pelje skozi vse lepote okrog njega. Žanr se je začel
razvijati v 17. Stoletju, v 20. Stoletju pa je Aisling postalo žensko ime.
Sledeč pravilom galske izgovarjave se Aisling izgovarja na
več načinov, med katerimi so najbolj pogosti Ashling, Ashlin in Ashleen. Kot je
možno opaziti, gre za originalno obliko imen Ashley in Lynn, dve med najbolj
pogostimi ženskimi imeni v ZDA, katere
pa v filmih običajno nosijo običajne trape. Domnevam tudi, da realnost
tukaj ne odstopa preveč tega, kar je prikazano v filmih (od nekdaj sovražim
žensko ime Ashley, ker imam z njim oz. z njegovimi lastnicami običajno same
težave). V originalu aisling pomeni 'sanje' oz. 'vizija'.
268. Ko smo že ravno pri 'vizijah, se lahko z naslednjima
dvema odlomkoma spopademo tudi s koledarji.
Ker ravno nastopa čas, ko na zidove namestimo nove, zavržemo stare... saj veste
'novo leto, nov jaz' in sranje v podobni maniri.
Koledar je po definiciji sistem s pomočjo katerega
organiziramo družbene, kulturne, administrativne, promocijske, komercialne in
verske dogodke. Tega se lotimo s pomočjo poimenovanja časovnih obdobij – npr.
sekunda, minuta, ura, dan, teden, mesec, leto. Datum je tako posamezen dan v
sklopu takšnega sistema. Modernejše družbe si lažje zapomnijo o katerem datumu
je govora, ker poznajo različne načine zapisovanja teh datumov (spomnite se
jezika piraha, ki je bil opisan v 143. Odlomku, v dokaz, da obstaja tudi kakšna
drugačna miselnost od te).
Veliko uveljavljenih koledarjev je sinhroniziranih s
solarnimi ali lunarnimi cikli, pred tem pa so obstajali t.i. lunisolarni
koledarji, ki so kompenzirali z vrivanjem dodatnih dni, tednov ali mesecev, da
so dejansko 'lovili čas'. Eden izmed takšnih je t.i. Gregorijanski koledar, ki
je v uporabi še danes, pojavil pa se je kot modifikacija (prilagoditev)
Julijanskega koledarja, ki je bil v uporabi od 46 BC do 1582 AD (Anno Domini
oz. leto Gospodovo, ker se Gregorijanski koledar, po katerem funkcionira
zahodna družba ravna po Kristusu... o tem kdaj drugič), sam Julijanski koledar
pa je modifikacija starega koledarja rimske civilizacije.
Ime koledar izhaja iz prvega dneva v mesecu po rimskem
koledarju, t.i. kalend (izvorno calendae), ki pa naj bi bila povezana z
latinsko besedo 'calare', ki pomeni 'klicati (ker so ljudje klicali drugim, da
so ugledali novo luno) in domnevno tudi iz prav tako latinske besede
'calendarium', ki je pomenila 'računovodsko knjigo oz. register', saj so na
kalende pobirali davke, plačevali račune in dolgove.
269. Ker se lahko prehod iz enega leta v drugega zavleče za
nekaj dni (zaradi posebnih stanj ipd.), se mi zdi smiselno predstaviti nekaj
koledarjev, ki so danes v uporabi.
Japonska bo z 31.1. vstopila v 28. Leto obdobja heisei (ki
je nastopilo, ko je cesar Akihito nasledil svojega očeta Hirohita na tronu).
Angleži po kraljevskem koledarju letos vstopajo v 65. Leto vladavine kraljice Elizabete
II. Taivan vstopa v 105. Leto obdobja Minguo,
v isto leto pa po svojem koledarju vstopa severna Koreja (pri njih
poteka obdobje Juche). Verstvo baha'i pa bo skozi to leto vstopilo v 173 po
svojem štetju.
Jugovzhodni del Nigerije znan pod imenom Igbo (ki označuje
prebivalstvo, jezik in kulturo) bo vstopilo v 1017. leto obstoja. Burma
(nekdanji Mjanmar) šteje 1378 let, Iran pa bo vstopil v 1395. Leto po svojem
štetju let. Bengalska kultura (ki zopet označuje vse pod pridevnikom bengal,
razen tigrov – ti verjetno poznajo svoje časovne enote, npr. 'od moje zadnje
večerje je minilo...') je vstopila v 1423. Leto svojega obstoja, Islam pa bo
vstopil v 1438.leto od svoje ustanovitve.
Koptski koledar bo letos praznoval 1733. Leto samostojnega
štetja. Eden izmed hindujskih koledarjev (še dva bosta opisana v tem odlomku),
shaka samvat, je tisti, ki šteje leta od začetka obdobja Saka v budizmu, pa bo
s pomladnim enakonočjem vstopil v 1939. Leto svojega štetja.
V naslednjo skupino sodijo etiopski koledar, ki bo praznoval
2009. Leto svojega štetja, gregorijanski, ki je že vstopil v leto 2016 (to je
splošno priznani mednarodni način štetja, ni pa nujno, da se ga vsi vsepovsod
držijo, saj se jim zdijo njihovi načini štetja bolj praktični), julijanski
koledar pa za gregorijanskim zamuja 13 dni, zato ga novo leto še čaka.
Hindujski vikram samvat bo vstopil v 2079. Leto svojega štetja, splošni
budistični koledar pa šteje že 2560. Leto, za njim pa samo za eno leto zamuja
tajski solarni koledar. V letu 2016 mineva 2769. Leto od ustanovitve Rima, ki
nam je dalo način štetja ab urbe condita. Berberi so praznovali 2966. Novo leto
po svojem štetju časa. Boginja kaosa, Eris (bo še prišla na vrsto, brez skrbi)
je svojo religijo in temu ustrezen koledar dobila pred 3182. Leti. Južna koreja
pa je vstopila v 4349 leto, kar štejejo svoj čas. Kitajska bo vstopila v leto
4713 svojega obstoja, ko bodo s prvim mlajem (kot lunina mena, ko gre za 'prazno'
luno) v letu 2016 prešli iz leta koze v leto opice. Njihov koledar ima preko
100 različic, ta je samo najširše sprejeta verzija posebnih algoritmov
določanja časa na kitajskem.
So pa tudi sistemi, ki štejejo preko 5000 časovnih enot (v
večini primerov gre za leta oz letom podobne časovne enote, ni pa to povsem
nujno, kar bo dokazano čez nekaj trenutkov. O osnovnih merskih enotah bo govora
kdaj drugič) svojega obstoja. Obdobje vladavine demona oz Kali Yuga bo letos
praznovalo 5118. Leto svojega vladanja. Hebrejski koledar bo vstopil v 5777
leto svojega štetja, asirski pa je že vstopil v 6766 leto, kar se zaveda samega
sebe. Bizantinski koledar bo praznoval 7525. Leto od stvarjenja sveta, ki je
bilo izračunano s pomočjo Septuaginte (verzija Svetega Pisma).
Po štetju časa s pomočjo sistema UNIX, se nahajamo v obdbju
med 1451606400. Sekundo in 1483228799. Sekundo od začetka štetja časa ob
polnoči 1.1. leta 1970. V natanko kater sekundi se nahajate pa boste morali
izračunati sami, saj pojma nimam kdaj boste brali zapisek tega tedna.
270. In za konec še ena, ki v tem trenutku verjetno da že
opisuje mene (vsaj glede na to kakšne imem izkušnje z bralci – ja, lahko
sklepam, da je z vsemi tremi, ki to berete tako). To je beseda attacabottoni, ki opisuje dolgočasneža,
ki ljudem okrog sebe mori z dolgim, predolgim in popolnoma nezanimivim in zato
zelo podrobnim opisovanjem zgodb, ki so
še bolj nezanimive kot on sam, katerih del je bil. V originalu ta italijanska
beseda opisuje nekoga, ki pritrjuje gumbe na oblačila (sila dolgočasno delo...
vendar brez gumbov tudi ni moč prikriti koliko ste požrli med prazniki, zato
gre za človeka, ki je v družbi nujen).
Ker se vesolje ne vrti okrog mene, še manj pa okrog
nekaterih od vas, ki ste sicer prepričani v povsem nasprotno, je za drugi dan
novega leta (če ni bilo jasno prej, upam, da vam bo jasno zdaj: novo leto bi
prišlo, če bi vi njega čakali ali pa ne in zato je povsem nepotrbno razglašati
kako ste ga čakali. Vi ste za čas nepomembni, za večino od vas je čas samo
izgovor zakaj zamujate ali nečesa niste naredili), povsem dovolj znanja. Lahko bi
vam ga strosila še nekaj strani, ampak moram si kaj prihraniti za kdaj drugič. Zato
vam tokrat podelim svoje novoletne želje: bodite odprte glave, čistih src in
sprejemajte vse, kar vam življenje ponuja (ja, med drugim je to tudi znanje,
saj znanje ni več luksuz, ampak je dobrina). Kar vi meni, to jaz vam, tudi v
novem letu, torej. Zato pazite, kaj želite komu, lahko, da vas bo ravno to
teplo kdaj kasneje.
Včasih moraš enostavno
skočiti skozi okno in pustiti, da ti na poti navzdol zrastejo krila (anon)
Ni komentarjev:
Objavite komentar